Zablaško močvirje & kajža Tomar
Kompleks barja z obsežnimi rastišči izvirskih barij in kasnejšim pretočnim barjem, ki se nahaja približno 25 km jugovzhodno od Celovca, je rezultat zaprtega zamuljenja velikega poledenodobnega jezera. To jezero je pred približno 10.000 leti zapolnilo udorino, veliko približno štiri kvadratne kilometre in pol, vključno z današnjim Zablaškim jezerom. Na območju današnjega izliva se je gladina jezera sčasoma znižala za približno 20 metrov, široka udorina pa se je vzdolž grebena razdelila na današnje Zablaško jezero in današnje Zablaško močvirje.
Zaradi majhne globine se je vodna površina na območju današnjega Zablaškega močvirja razmeroma hitro zamuljila. Nastali so Zablaški travniki, ki so jih uporabljali kot pašnike za konje in travnike za steljo. Pred več kot 200 leti so te travnike zajezili, nastali ribnik pa uporabljali za ribolov. Iz tega časa izvira tudi gradnja kajže Tomar, ki je služila kot hiša in gospodarsko poslopje za oskrbnika ribnika.
Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja so nastali različni načrti: od zaščitenega območja do poglabljanja in gradnje kopalnega ribnika z nudistično plažo, pa vse do njegovega izsuševanja in spreminjanja v intenzivno kmetijsko zemljišče.
Leta 1979 je koroška deželna vlada približno 100 hektarjev veliko območje razglasila za naravni rezervat Zablaško močvirje. Kasneje so ga odkupili z javnimi sredstvi in je zdaj v lasti trškega mesta Dobrla vas. Leta 1992 je bil naravni rezervat priznan tudi na mednarodni ravni, ko je bil razglašen za Ramsarsko območje. V skladu z Ramsarsko konvencijo, ki je bila ustanovljena leta 1971, je bilo Zablaško močvirje razglašeno za mokrišče mednarodnega pomena. Istega leta je bilo ustanovljeno Društvo za varstvo narave Zablaško močvirje, ki se med drugim ukvarja z vprašanji, kot so ohranjanje, vzdrževanje in turistična raba. Pestrost redkih rastlin in živali je območju leta 1988 prinesla naziv biogenetskega rezervata, leta 2008 pa evropsko zaščiteno območje.
Za območje so značilne različne vodne rastlinske združbe, trstišča in močvirja velikega šaša, združba visokih, bujnih, trajnih rastlin, vlažni travniki, z mahom bogate rastlinske združbe v vmesnih barjih, močvirni gozdovi črne jelše in še veliko več. Posebej velja omeniti pojav mesojedih rastlin, dolgolistne rosike in mešinke. V nizkih barjih se pojavljajo orhideje, kot sta mesnordeča prstasta kukavica in barjanska pegasta orhideja, pa tudi zdaj redka močvirska praprot, močvirska petolistka in čudoviti sestoji bombažne trave.
Vodne površine skoraj v celoti prekrivajo različni dristavci. Rogoz in navadna rezika ponekod tvorita neprehodno trstičje. Na prehodu v kmetijske površine pogosto nastanejo poplavni gozdovi črne jelše.
Zablaško močvirje je pogosto opisano kot eno najpomembnejših ptičjih zatočišč na avstrijskem Koroškem. V zadnjih letih je bilo na tem območju zabeleženih več kot 170 različnih vrst ptic. Poleg številnih gnezdečih ptic, kot so čopasti ponirek, mali ponirek, čapljica, zelenonoga tukarica, mlakarica, konopnica, različni rakarji, rumeni kobilar, smrdokavra, škrjančar in vodomec, je mogoče opazovati tudi bolj redke vrste ptic, ki se zlasti med spomladanskimi in jesenskimi selitvami za krajši čas ustavijo na Zablaškem močvirju. Med rednimi obiskovalci in selivci so velike bele čaplje, kormorani, ribji orel, rjavi lunj, različni pobrežniki in čigre.
Vendar pa so tu tudi številne druge izjemne živalske vrste, kot so metulji, hrošči, kačji pastirji, divje čebele, pajki … Tu so tudi številne dvoživke, kot so vodna žaba, zelena rega, sekulja, navadni pupek in plavček, ki se v času drstenja obarva nebesno modro.
Plavček je tudi maskota tega naravnega rezervata na južnem avstrijskem Koroškem.
V centru za obiskovalce kajže Tomar boste na balkonu v prvem nadstropju našli idealno razgledno točko za opazovanje živali na kopnem in na vodi. Posamezni primerki prikazujejo bogastvo živalskega sveta, brošure in knjige bogatijo (ekološko, zoološko, botanično) znanje, maketa pa zainteresiranim obiskovalcem predstavlja lokacijo in nastanek barja. Iz bližnje čolnarne je mogoče pogledati neposredno na vodno površino ribnika in dobiti vpogled v ribji svet. Približno na polovici poti do gostišča na jugu naravnega zaščitenega območja je tudi razgledni stolp, ki ponuja osupljiv razgled na široko ribniško pokrajino do veličastne gore Hochobir.
Razstavni prostor o Zablaškem močvirju »Sablatnigmoor«
V na novo urejenem razstavnem prostoru bodo s pomočjo interaktivnih zaslonov tudi izven vodenih ogledov obiskovalcem oz. zlasti osebam z omejeno zmožnostjo gibanja na voljo strokovne informacije s področja varstva narave. Kamere bodo zagotavljale živ prenos z območja Natura 2000 »Sablatnigmoor« ter omogočale vpogled v dogajanja na nedostopnih predelih. Obstoječi relief terena se bo z varčno izrabo prostora preuredil v predelno steno z omaro in bo vključen v razstavni prostor, s čimer bo pridobljen dodatni prostor, ki se lahko uporablja za usposabljanja (mikroskopska preiskovanja, predavanja, delavnice itn.).
Na kraju samem bo torej neodvisno od vremenskih razmer omogočeno posredovanje znanja tudi šolskim skupinam. Prav tako pa bo možno nadalje izgrajevati neoviran dostop invalidnim osebam.
Zablaško močvirje & kajža Tomar
Kajža Tomar
A | Hof 6, 9141 Dobrla vas, AUT
T | +43 4236 2497
E | sablatnigmoor@ktn.gde.at
H | www.sablatnigmoor.at
Turistično društvo Dobrla vas
A | Kirchplatz 1, 9141 Dobrla vas, AUT
T | +43 4236 3004
E | eberndorf@eberndorf-info.at
H | www.eberndorf-info.at
Vodeni ogledi:
Vodeni ogledi (2 uri) v naravnem zaščitenem območju Zablaško blato od 1. maja. do 30. septembra s parkirišča v Hofu (vinotoč Kordesch),
torek ob 7.00
od srede do petka ob 8.00
petek dodatno ob 18.00
sobota ob 9.00
Skupinski ogledi so možni tudi po predhodnem dogovoru po telefonu – telefonska številka: +43 4236 2497
Cene:
Odrasli € 8,00
Otroci do 15. leta € 5,00
Barje lahko obiščete kadar koli. Muzej v kajži Tomar z živalskimi primerki ni vedno odprt.