Zgodovinski razvoj Dobrle vasi od zgodnje do polpretekle zgodovine je bil leta 1992 ob 40. obletnici preoblikovanja občine v trško občino objavljen v knjigi z naslovom Marktgemeinde Eberndorf – einst und heute (Trška občina Dobrla vas – nekoč in danes). Poudarek je bil na kulturnih, družbenih in političnih vidikih.

Čeprav v Podjuni obstajajo najdbe iz kamene dobe, na hribu Gračarca zahodno od Dobrle vasi pa ostanki prazgodovinske naselbine, so prve jasne sledi človeške poselitve v občini iz obdobja Rimljanov. Na to kažejo najdbe rimskih nagrobnikov v Köckingu ali ostankov žganega pokopa s konca 1. stoletja po Kristusu. Vzhodnogotska naselbina “Gotenschanze” pri Goselni vasi, ki še ni bila podrobno raziskana, verjetno izvira iz obdobja preseljevanja.

Pokristjanjevanje območja južno od Drave se je začelo leta 811 iz cerkvenega središča v Ogleju (Aquileia), prvo omembo Dobrle vasi pa je zaslediti v listini iz leta 1106, ki se nanaša na ustanovitev samostana. Ko je samostan pridobil posesti, se v tem zvezi prvič omenjajo tudi kraji Lovanke, Kokje in Pribla vas. Kraja Goselna vas in Mokrice se pojavljata v dokumentih škofa Albuina iz Brixna med letoma 995 in 1005 oziroma 1050 in 1065.

Samostan Dobrla vas, prvotno samostan avguštinskih kanonikov, je bil leta 1604 predan jezuitom. Po razpustitvi reda je posest od leta 1773 do leta 1809 upravljala državna študijska oblast, dokler ni končno prešla v last benediktincev svetega Pavla v Labotski dolini.

Pomen samostana in njegov vpliv na podeželsko okolje se odražata tudi v številnih verskih objektih v občini. Z razglasitvijo občine leta 1849 je “svobodna občina” postala središče razvoja. Vendar pa niti območje pristojnosti niti ozemeljski obseg občine v tistem času nista ustrezala današnjim razmeram. Tako Lovanke kot Sinča vas sta bili prvotno samostojni občini in sta bili šele leta 1864 oziroma 1868 priključeni k Dobrli vasi, tako da je bilo območje občine nekoč največje na Koroškem.

V naslednjih desetletjih so obmejno skupnost zaznamovali obrambni boji in svetovni vojni. V letih po drugi svetovni vojni so se kljub precejšnjim težavam, kot sta bili zaplemba stavb s strani okupatorja in uporaba samostana za begunsko taborišče, takoj začela obnovitvena dela.

Dobrla vas je bila prva podeželska občina na Koroškem, ki je po vojni postala trška občina. Leta 1960 je mlada trška občina dobila tudi svoj grb.

Za njeno nedavno zgodovino so značilni nenehen razvoj, inovacije in preoblikovanje. Leta 1962 so morali kraj Brezje in nekatere kmetije v sosednjih vaseh zaradi gradnje elektrarne na Dravi v kraju Kazaze nekaj svojih zemljišč prepustiti vodnemu gospodarstvu. Ozkotirno železnico (“Vike”) od Sinče vasi do Železne kaple so dokončno zaprli leta 1971.

Najpomembnejše je bilo obdobje gradnje novih šol, ki se je leta 1962 začelo v krajih Dobrla vas (1962 – strokovna šola za kmetijstvo (zaprta leta 2010), 1971 – osnovna šola, 1978 – višji razredi osnovne šole), Kazaze (1974 – osnovna šola (zaprta 2019)) in Sinča vas (1962 – osnovna šola, 1971 – srednja šola).

Za razvoj kraja Dobrla vas so po eni strani značilni inovativni in konservativni ukrepi, kot so nadaljnji razvoj turizma, gradnja cest in stanovanj, razglasitev Goslinskega jezera za zaščiteno krajinsko območje (1970) ali Zablaškega močvirja za naravni rezervat (1979), po drugi strani pa izgradnja kanalizacije, zagotavljanje kakovosti vode z izgradnjo sistema za UV-dezinfekcijo na lastnem vodovodnem sistemu (izvir Večna vas), spodbujanje lokalnega gospodarstva in oživitev samostana Dobrla vas (od leta 1992).

Trenutno potekajo intenzivna pogajanja za ohranitev nakladalne postaje v Sinči vasi. Dobrlo vaspodpirata občini Škocjan v Podjuni in Velikovec. Neposredna železniška povezava z visokozmogljivo železnico je zelo pomembna za celotno nižino.