Eberndorfski grb in potrdilo o podelitvi zastave:
26. september 1960

Izdajatelj:
Deželna vlada/deželni glavar Ferdinand Wedenig

Grafika:
Josef Behmel

Opis:
V modrem polkrožnem ščitu se na okrogli zlati gori dviga bel [srebrn] samorog, obrnjen v desno.

Zastava:
z vdelanim grbom: belo-modra

Obrazložitev:
Trška občina se nahaja v osrčju Podjune v pokrajini, za katero so značilna jezera, hribi in prodnate terase; na severu meji na Dravo, na jugu pa na Goslinjsko jezero. Velik kulturni pomen je imel samostan avguštinskih kanonikov v Dobrli vasi, ki ga je ustanovil oglejski patriarh Peregrin (1132-1161) na podlagi ustanove furlanskega grofa Chazelina, ki je umrl pred letom 1106. Samostan, ki je bil pomemben za pastoralno oskrbo velikega dela Podjune, je bil leta 1604 v okviru protireformacijskih ukrepov ukinjen, na njegovem mestu pa je bila zgrajena jezuitska rezidenca, ki je bila podrejena celovškemu kolegiju in je obstajala do ukinitve reda leta 1773. Impozantna poznogotska samostanska cerkev in zaprt baročni samostanski kompleks še danes zaznamujeta zunanjo podobo kraja. Sicer pa je na območju občine vse do pojava turizma v 20. stoletju prevladovalo kmetijstvo.

Občina, ustanovljena leta 1850, je do leta 1866 postala največja na Koroškem po površini, a že deset let pozneje so se Globasnica, Žitara vas in Rikarja vas ponovno ločile kot samostojne občine, Grabalja vas pa se je združila s Škocjanom. Po ponovni priključitvi katastrske občine Mokrice (1944) je prišlo le do manjših popravkov meje. Leta 1952 je Dobrla vas dobila pravico do uporabe imena trško mesto.

Že pred letom 1960 je trško mesto v svojem pečatu uporabljalo vzpenjajočega se samoroga. Avguštinski kanoniki so od 13. stoletja v svojem pečatu uporabljali podobo stoječe Device Marije. Šele jezuiti v Dobrli vasi so tako kot drugod (npr. v Zagrebu) za svoj grb sprejeli vzpenjajočega se belega (srebrnega) samoroga, ki temelji na srednjeveškem “hortus conclusus” (samorog se zateče v naročje Device Marije) in je imel v baročni emblematiki pomembno vlogo kot simbol devištva Device Marije. Zlati del kroga (gora) je mogoče razlagati kot del globusa. Barvne upodobitve v grbovniku, ki ga hrani Koroški deželni arhiv, ter v samostanski cerkvi in njenih podružnicah večinoma prikazujejo belega (= srebrnega), včasih tudi zlatega samoroga (vratno krilo pokopališke cerkve iz leta 1667) z ali brez zlatega oz. rumenega griča. Chazelinov grb je napačno upodobljen na baročni donatorski sliki v samostanski cerkvi. Zaradi ukinitve jezuitskega reda in njegove rezidence v Dobrli vasi leta 1773 se je trško mesto čutilo upravičeno sprejeti samostanski grb brez cerkvenih znakov.

Vir:
Wilhelm Deuer, Koroški občinski grbi/Die Kärntner Gemeindewappen, Celovec (Založba Koroškega deželnega arhiva) 2006, str. 76 in nasl.